Glava

Kmetijstvo v občini Markovci PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:38
Povprečno veliko kmetijsko gospodarstvo v Sloveniji je v letu 2006 obdelovalo 6,5 hektara kmetijskih zemljišč in je redilo 5,9 glave velike živine. Gospodar je bil v povprečju star 58 let, imel končano osnovnošolsko izobrazbo ter ni imel formalne kmetijske izobrazbe. Kmetijska gospodarstva svoj dohodkovni položaj izboljšujejo z drugimi dejavnostmi, kot so gozdarstvo, dopolnilne dejavnosti in ekološko kmetovanje. Posek lesa v gozdu sta v zadnjem letu opravili skoraj dve tretjini vseh družinskih kmetij. Po prvih ocenah se z dopolnilno dejavnostjo ukvarjajo štirje odstotki kmetijskih gospodarstev, certifikat za ekološko pridelavo pa sta pridobila približno dva odstotka kmetijskih gospodarstev.

Če se primerjamo z državami članicami EU glede na povprečno velikost kmetijskih gospodarstev, izraženo v kmetijskih zemljiščih v uporabi in glavah velike živine, se je Slovenija v letu 2005 uvrščala v spodnjo polovico držav.

Občina Markovci leži na ravnini spodnjega Ptujskega polja, jugovzhodno od mesta Ptuj. To je ravninsko območje, ki se razprostira na nadmorski višini od 211 m do 223 m, z rodovitno prstjo in dobrimi klimatskimi pogoji za kmetovanje. Na tem območju so se ljudje vedno preživljali s kmetijstvom. Glavni proizvodni panogi sta bili poljedelstvo in živinoreja.

»Na ptujsko poljski terasi«, na kateri ležijo vasi Borovci, Bukovci, Markovci, Nova vas, Prvenci, Sobetinci, Stojnci, Strelci in Zabovci, prevladujejo predvsem na sušo občutljive prodnate njive, ki zavzemajo v nekaterih katastrskih občinah kar okrog 90 % površin. To so predvsem vasi Borovci, Sobetinci, Prvenci in Strelci. Travnikov tu domala ni. Poglavitne poljščine so pšenica, koruza, čebula, krompir, fižol. Obdelovanje je sodobno in močno mehanizirano. Na področju živinoreje prevladuje predvsem govedoreja in prašičereja, kjer se pojavlja tudi nekaj tržnih viškov, predvsem mleka in govejih pitancev v nekaterih vaseh, perutninarstvo pa je predvsem za lastne potrebe, z izjemo nekaj večjih farm, ki se ukvarjajo s kooperacijsko rejo piščancev. Večje travniške površine so predvsem južno od vasi, ki ležijo ob Dravi in na velikem dravskem otoku Šturmovcu, s katerega prevažajo seno z brodom.

Skoraj pri vsaki hiši najdemo brajde s samorodno trto, največ je kvintona, nekaj pa jurke in gamaja. Veliko je tudi sadnega drevja, med katerim prevladujejo jablane in slive. Nekaj kmetov ima vinograde v sosednjih Halozah, kakor tudi sadovnjake, travnike in gozdove. Prebivalci vasi ob Dravi se ukvarjajo tudi z ribolovom. Razvito je tudi čebelarstvo. Na polju in v gozdovih ob vaseh najdemo veliko divjadi.

Pravih kmetov je zelo malo. Močna je zaposlitev na Ptuju in v Kidričevem,« je opisano kmetijstvo na našem območju v Krajevnem leksikonu Slovenije iz leta 1980.

Kmetijstvo v Markovcih pred in po drugi svetovni vojni

Pred drugo svetovno vojno je bilo na območju občine Markovci več tako imenovanih družinskih kmetij. To so bile mešane poljedelsko–živinorejske kmetije, ki so imele veliko površin in so uporabljale konje kot delovne živali. Vsi ostali vaščani, ki so imeli malo ali skoraj nič lastnih površin, so hodili delat na kmetije, da so si zaslužili hrano, ali pa so imeli v najem od kmeta najslabši kos njive, na katerem so si pridelali ozimnico in nekaj koruze za lastnega prašiča. Že takrat so kmetje pridelovali čebulo (lük) in ga prodajali po Sloveniji, pa tudi v Avstrijo so ga pošiljali. Ženske so prodajale vence čebule, čebulček in semena zelenjave. Vsi večji kmetje so imeli tudi lastne vinograde v Halozah.

Po drugi svetovni vojni je prišlo do agrarne reforme. Večjim kmetom so zemljo zaplenili, jo združili v državna posestva, ali jo razdelili drugim kmetom. Ostale so kmetije z največ 10 ha obdelovalnih površin. Ko se je začelo obdobje industrializacije, so mladi masovno odhajali delat v tovarne in se odselili v bližnja mesta, predvsem v Maribor. Kar nekaj kmetij, ki niso imele naslednikov, je takrat propadlo. V tem času se je močno razvijal Kmetijski kombinat Ptuj, ki je imel v občini Markovci 52 ha dobrih njivskih površin in hleve za vzrejo govejih pitancev. Kmetijska proizvodnja na kmetijah je močan napredek doživela v šestdesetih letih 20. stoletja, ko so se pri nas pojavili prvi traktorji.

Takrat se je začela modernizacija kmetij, nakupi mehanizacije, gradnja hlevov za govedo in prašiče. V sedemdesetih letih so se na kar nekaj kmetijah odločili tudi za rejo piščancev preko Perutnine Ptuj. Kmetijska zadruga Ptuj je v teh letih začela tudi z organiziranim odkupom pšenice in uvajanjem nove poljedelske kulture – sladkorne pese. V osemdesetih letih se je močno razvilo uslužnostno pitanje prašičev in govedi. Tudi to pitanje je organizirala KZ Ptuj. Veliko kmetov je začelo pitati govedo, zato so zgradili velike hleve za pitanje. V devetdesetih letih, ko so mesno predelovalne industrije tak način pitanja opustile, je stalež živine na kmetijah močno upadel. Kmetom so vhlevljali živino le na finančni obračun in zaradi previsokih obresti veliko kmetov živine ni več vhlevljalo. Število govejih pitancev se je na območju sedanje občine Markovci močno zmanjšalo. Rejci prašičev so začeli s proizvodnjo pujskov, ki so jih nato pitali do pitancev, če je bila kriza, pa so prodali že pujske.

Struktura zemljišč

Zemlja (tla) v občini Markovci je predvsem aluvialno–fluvialna naplavina (ledeniški nanos), ki sega do 30 m globine. Zgornja plast je relativno plitev nanos prodnatih tal nastalih pred 1 000 000 do 100 000 leti. Tla delimo na dve zelo različni dravski terasi: spodnjo in zgornjo dravsko teraso.

Spodnja dravska terasa je peščeno prodnati nanos. Tu prevladuje relativno visoka podtalnica. Tla so praviloma bazična pH med 6,8 do 7,6 in so dobro založena s fosforjem. Slaba je založenost s kalijem, veliko pa je pomanjkanje mikroelementov, kot so bor, magnezij in žveplo. Spodnja dravska terasa se v preteklosti ni uporabljala za intenzivno poljedelsko proizvodnjo. Tu so bili pretežno travniki in pašniki, precej površin pa je poraščenih z gozdom. Danes se veliko teh parcel uporablja za pridelovanje poljščin.

Na zgornji dravski terasi poteka danes intenzivna kmetijska proizvodnja. Tla so prav tako peščeno prodnata. Sestava tal pa se lahko močno razlikuje že na eni sami parceli. Raznolikost sestave tal je zelo dobro vidna v sušnih letih. V bližini kmetij so tla dobro založena s hranilnimi snovmi in humusom, saj so jih vedno gnojili s hlevskih gnojem. Ta tla so večinoma precej kisla, saj je njihov pH od 3,9 do 5,5 taka tla je potrebno apniti.

Po podatkih katastra vidimo, da med obdelovalnimi površinami prevladujejo njive s kar 80,7 %. Velja pa poudariti, da so to podatki katastra, dejansko stanje pa se s tem ne ujema, saj se je v zadnjih letih živinoreja močno zmanjšala in se je posledično spremenila raba kmetijskih zemljišč. Travniki in pašniki so se spremenili v njive, tako da je njivskih površin predvidoma še več, lahko rečemo, da kar prevladujejo. Na njivah kmetije pridelujejo tudi travinje za krmo prežvekovalcem. Zaraščanja obdelovalnih površin, zahvaljujoč odgovornosti lastnikov in pa tudi državnih subvencij, zaenkrat še ni, razen morda na manjvrednih kmetijskih površinah ob reki Dravi.

Deagrarizacija in drobljenje površin

Proces deagrarizacije, ki je bil omenjen že prej, je pri nas potekal podobno kot v vsej Sloveniji, kjer smo imeli leta 1971 20 %, leta 1981 pa samo še 9 % kmečkega prebivalstva. Takšno stanje je posledica gospodarskega in družbenega razvoja, ki je vzpodbujal veliko delovno migracijo, zaposlitev mladih izven kmetijstva in kraja bivanja, hkrati pa je to narekovala že obstoječa razdrobljenost in majhna posest.

Po popisu iz leta 1981 meri povprečna površina obdelovalne zemlje na kmečko gospodarstvo na Ptujskem polju le 1,68 ha. Z razseljevanjem se je oblikoval številen sloj kmeta - delavca, ki je značilen za vso Slovenijo. V bivši občini Ptuj je bilo takih približno tretjina vseh zaposlenih. Takšna kmetija je manj dovzetna za združevanje ter išče kratkoročne finančne učinke.

Leta 2000 je bil opravljen statistični popis kmetijskih gospodarstev. V občini Markovci je bilo popisanih 381 kmetijskih gospodarstev. Nekaj zanimivejših podatkov bo predstavljenih v naslednjih tabelah, čeprav statistični popis ne zajame vsega, kar se dogaja v kmetijstvu.

Iz tabele 2 je razvidno, da je v občini Markovci posest zelo razdrobljena, da so naše kmetije zelo majhne in na njih ni mogoče preživeti s kmetijsko proizvodnjo. Skoraj polovica kmetij ima samo do 2 ha kmetijskih zemljišč, zelo malo kmetij pa ima več kot 10 ha kmetijskih zemljišč. Manjše kmetije so pomembne za samooskrbo prebivalstva in so do sedaj omogočale večji standard ljudem, ki so dopoldan pridno delali v službi, popoldan pa še na lastni kmetiji. V zadnjih letih je veliko lastnikov, torej kmetov – delavcev, svoja zemljišča dalo v najem, veliko parcel pa je tudi zamenjalo lastnike s prodajo kmetijskega zemljišča. Na ta način se površine kmetijskih gospodarstev spet počasi povečujejo, kar omogoča intenzivnejše kmetovanje, ki je v današnjem tržnem gospodarstvu nujno potrebno. V naši občini se 15 % gospodinjstev preživlja s kmetijstvom, 70 % je mešanih gospodinjstev – člani gospodinjstev so zaposleni in na kmetiji delajo v popoldanskem času, 15 % gospodinjstev se ukvarja z obrtjo ali so zaposleni.

Velik problem na kmetijah je starost gospodarjev. Tudi nekatere večje kmetije nimajo naslednikov. Otroci se izobražujejo v različnih srednješolskih, višješolskih, visokošolskih in univerzitetnih izobraževalnih programih in se zaposlujejo izven kmetijstva.

Zelo zaskrbljujoči in žal resnični so podatki iz tabele 3, ki nam prikazujejo starostno strukturo gospodarjev na kmetijah. Skoraj 2/3 gospodarjev je starih nad 55 let, kar 113 gospodarjev pa nad 64 let. Za primerjavo naj navedem, da je povprečna starost kmeta, ki se ukvarja izključno s kmetijstvom, v Sloveniji 56 let. Te številke so res zaskrbljujoče, saj vemo, da se sposobnosti s starostjo nižajo, vedno nove zahteve, ki jih za vodenje kmetijskega gospodarstva nalaga država, pa zahtevajo veliko znanja. Žal je tudi formalna izobrazba zelo neustrezna, kar vidimo iz tabele 4, od teh pa ima zelo malo gospodarjev kmetijsko izobrazbo.
Na območju občine Markovci imamo 183 zaščitenih kmetij. To pomeni, da se površine teh kmetij ne morejo razdeliti med dediče, s tem je onemogočeno nadaljnje drobljenje kmetijskih površin. Pri dedovanju predstavlja zaščita kmetije velik problem, ker bi vsak od dedičev rad dobil kos zemlje oziroma tisti, ki bi zemljo prevzel, nima dovolj denarja, da bi izplačal ostale dediče. Zaradi tega prihaja do nerazumevanja med družinskimi člani, ali pa nobeden ne želi prevzeti kmetije in nadaljevati s kmetovanjem.

Organiziranost kmetijstva

Kmetijska gospodarstva v naši občini se vključujejo v različna združenja in zadruge. Tako je v Združenje rejcev prašičev vključenih 18 članov iz naše občine. V Mlekarski zadrugi Ptuj je 5 kmetij, čeprav jih je bilo še pred 10 leti kar 31 kmetij. Dva od teh rejcev sta tudi člana Govedorejskega Društva Ptuj. V Perutninarsko zadrugo Ptuj je vključenih pet rejcev, ki se ukvarjajo z rejo piščancev. Društvo kmečkih žena, danes se imenuje Društvo podeželskih žena občine Markovci, šteje 180 članic. V Združenje za
medsosedsko pomoč – strojni krožek Posestnik je vključenih devet naših občanov.

V občini je zelo dejavno tudi čebelarsko društvo, ki deluje že 73 let. Ustanovljeno je bilo z namenom, da pomaga čebelarjem premagovati težave ter za lažjo kontrolo čebelarjev prevoznikov, predvsem tistih, ki so prevažali svoje panje na ajdovo pašo v okolico Markovec. Danes šteje društvo 45 članov, ki gospodarijo s 600 čebeljimi družinami. Njihovo delo in stalno izobraževanje se nanašata na vsa opravila v panju in pridobivanje čebeljih pridelkov. Okoljska problematika narekuje čebelarjem tudi delo na naravovarstvenem področju.

Kmetijska proizvodnja

Naše kmetije se še vedno niso specializirale. Iz tabele 5 vidimo, da ta proces pri nas poteka zelo počasi, tako da je še vedno veliko mešanih kmetij. Le nekaj kmetij je usmerjenih samo v zelenjadarstvo.

Poljedelstvo

Že bežen pogled na naša polja, ali pa samo hitra vožnja po naši pokrajini nam povesta, katere poljščine prevladujejo na naših obdelovalnih površinah. Največ polj je zasejanih s koruzo, ki jo kmetije pridelujejo največ za zrnje, vedno manj pa za koruzno silažo. Okrog 300 ha imamo posejanih s pšenico, 100 ha z ječmenom, v zadnjih letih je bilo veliko tudi sladkorne pese, ki pa je zadnje leto, zaradi prenehanja obratovanja Tovarne sladkorja v Ormožu, ni več na naših poljih.Da so tržni viški predvsem pri pšenici in koruzi, pa seveda tudi pri sladkorni pesi, vidimo tudi iz tabele 7, čeprav si morda vseh številk na hitro ne znamo razložiti. Trg pač prinaša različne prodajne poti, k prodanim količinam pa veliko prispevajo tudi vremenski pogoji, ki so v zadnjih letih močno vplivali na kmetovanje in v nekaterih letih naše kmetije močno prizadeli.

V zadnjih letih se vedno več kmetov odloča za pridelavo zelenjave. K pridelavi jih je vzpodbudila Kmetijska zadruga Ptuj, ki je začela z organiziranim odkupom, predvsem kumaric za vlaganje, zelja, rdeče pese in v zadnjih letih še paprike, feferonov, korenja, čebule in drugih vrtnin. Ponudba zelenjave je na kmetijah vsako leto bolj pestra, posebej še na tistih kmetijah, s katerih večino pridelkov prodajo na bližnjih tržnicah. Sadike zelenjave so pridelovalci sprva kupovali, sedaj pa si jih večinoma
vzgojijo sami, saj si je večina pridelovalcev postavila plastenjake, zavarovane površine za pridelavo zelenjave.

Za prodajo svežih vrtnin je bilo leta 2006 v Sloveniji obdelanih 1630 ha njiv od skupno 175.000 ha njivskih površin, kar predstavlja okrog 1 %.

Skozi našo občino odtekajo ogromne količine vode, ki bi jo lahko s pridom uporabili za namakanje kmetijskih površin. Vodo nam prinaša reka Drava, ki je včasih močno poplavljala, predvsem v svojem spodnjem toku, v vaseh Bukovci in Stojnci. V sedemdesetih letih je tukajšnje polje presekal dovodni kanal, ki je bil potreben za delovanje hidroelektrarne Formin. Z izgradnjo kanala in Ptujskega jezera je občina izgubila 300 ha kvalitetnih kmetijskih površin. Omenjena gradnja je prinesla s seboj veliko dobrih in slabih strani. Izkoristiti pa bi morali možnosti, ki nam jih daje kanal in urediti namakalni sistem, vsaj za potrebe zelenjadarstva.

Na naših kmetijah so evidentirani 403 traktorji  Prevladujejo predvsem traktorji manjših moči, tem pa ustreza tudi ostala kmetijska mehanizacija. Poudariti pa je potrebno, da se je v zadnjih sedmih letih, ki niso bili zajeti v popis, kmetijska mehanizacija močno izboljšala. Kmetije, ki so predvsem tržno usmerjene in so povečale svojo velikost z dokupom ali z najemom kmetijskih zemljišč, so se odločile za nakup sodobne, varne in tudi varčne kmetijske mehanizacije. Velja pa poudariti, da zgolj velik traktor še ni sodobna kmetijska mehanizacija, ampak je potrebno za lažje delo na kmetiji mehanizirati vse proizvodne procese, da bo potrebnega fizičnega dela res minimalno, s tem pa bomo naredili kmetijstvo privlačno mlajšim generacijam.

Živinoreja

Kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo, redijo predvsem goveje pitance, krave molznice in prašiče. Iz tabele 10 vidimo da prevladujejo kmetije z do 20 GVŽ, le 8 kmetij ima 20 in več GVŽ. Rejo govedi so na večini manjših kmetij opustili že pred leti.

Še pred desetimi leti je mleko oddajalo 31 kmetij od 49, ki so se ukvarjale s prirejo mleka. Leta 2002 je bilo teh kmetij le še 12, leta 2007 pa jih je le še sedem. Iz tabele 14 tudi vidimo, da imamo v občini Markovci le še tri zbiralnice mleka. Vidimo pa, da se je količina mleka kljub temu povečevala, saj so kmetije povečale črede krav, povečevala pa se je tudi mlečnost na kravo. Veliko kmetij je prenehalo oddajati mleko tudi zaradi strožjih pravilnikov o kvaliteti in higienski neoporečnosti mleka.

Podatki v tabeli 16 potrebujejo naslednji komentar. Rejka Anica Horvat je s svojo čredo krav lisaste pasme dosegla v letu 2004 najvišjo mlečnost na kravo v Sloveniji. Zelo dobre rezultate dosegajo kmetije tudi v kvaliteti mleka. V letu 2006 so dosegli največjo skupno količino maščobe in beljakovin na kravo v Sloveniji.

Prašičereja je po pomembnosti v Sloveniji druga živinorejska panoga, v občini Markovci pa se je v zadnjih letih z opuščanjem mlečne proizvodnje le-ta močno razvila. Osnovni cilj reje prašičev je gospodarna prireja mesnatih prašičev, pri tem pa ne smemo pozabiti na etološke potrebe živali, imeti pa moramo tudi razvito skrb za okolje. Rejci z več kot 20 plemenskimi svinjami so:

  • Janko Ranfl, Borovci;
  • Stanko Valič, Borovci;
  • Janko Petrovič, Nova vas;
  • Rezka Hameršak, Bukovci;
  • Marjan Hameršak, Bukovci.

Da je prašičereja na našem območju Kmetijskega zavoda Ptuj močno razširjena, kaže tudi 12 vzrejnih središč. Vzrejno središče v občini Markovci je v Sobetincih 16, kjer se Mira Munda že od leta 1993 intenzivno ukvarja s prašičerejo, zadnja leta pa ima tudi vzrejno središče. V letu 2007 je imela kmetija 28 plemenskih svinj ustreznih pasem. Plemenske mladice vzrejajo v skupinskih boksih z izpusti. Člani združenja rejcev prašičev iz občine Markovcih so bili v letu 2007: Pongrac Golob, Sobetinci 23, Rezka Hameršak, Bukovci 36, Danijel Janžekovič, Stojnci 77, Marijana Kostanjevec, Nova vas 46, Genovefa Meznarič, Bukovci 22, Mira Munda, Sobetinci 16, Janez Petrovič, Nova vas 55, Milan Simonič, Sobetinci 9, Stanko Valič, Borovci 28, Milena Veršič, Sobetinci 27 in Jožica Hameršak, Bukovci 68.

Na območju naše občine je razširjena tudi reja piščancev brojlerjev. Hleve za piščance lahko vidimo skoraj v vsaki vasi. Iz tabele 17 vidimo, da trenutno redi piščance pet kmetij, ki dosegajo dobre proizvodne rezultate. V zadnjih desetih letih sta piščance redila tudi Terezija Kodrič in Stanko Plohl iz Bukovec, ki pa sta rejo piščancev opustila. Vseh sedem rejcev je v zadnji desetih letih zredilo 4.746.894 kg piščancev, kar predstavlja 3 % celotne proizvodnje Perutninarske zadruge Ptuj.

Sadjarstvo in vinogradništvo

Naša občina je ravninska, kot smo videli že iz tabele 1 in tod prevladujejo predvsem njive. Sadovnjakov je le 11 ha, to so predvsem manjši ekstenzivni sadovnjaki, verjetno pa jih je zaradi starosti in druge dejanske rabe še manj, kot kažejo podatki katastra. Vinogradov pa v naši občini sploh ni. 125 kmetij poseduje vinograde v sosednjih občinah, predvsem v Halozah. Prevladujejo bele sorte grozdja, največ je laškega rizlinga, sledijo pa sorte sauvignon, renski rizling, šipon, rumeni muškat in drugo. Veliko vinogradnikov kletari in prodaja vino, veliko grozdja pa zadnja leta pridelovalci tudi prodajo.

Vinogradništvo je bilo že v preteklosti in je še danes pomembna dopolnilna dejavnost naših kmetij. Veliko vinogradnikov z našega območja prideluje kvalitetna vina.Veliki uspeh na področju vinogradništva je doseglo Vinogradništvo vinarstvo Turčan, Konrad Janžekovič, Markovci 33.

Z vinogradništvom so se začeli ukvarjati leta 1973 na podedovanem vinogradu, ki so ga obnovili s 1100 trsi. V 90. letih so z dokupom in najemom zemljišč povečali število trt na okrog 60.000, na 16,4 ha površin na Turškem vrhu in v Hrastovcu. Kmetija je bila prva v Halozah po pridelavi posebnih trgatev (predikatov). Imeli so prvo pozno trgatev, izbor, jagodni izbor, suhi jagodni izbor in ledeno vino, ki je še vedno svetovni rekorder, saj je ob trgatvi vsebovalo 49 % sladkorja. Vinogradništvo vinarstvo Turčan je že od začetka svojega dela vključeno v integrirano pridelavo grozdja.

Bili so celo prva poskusna vinogradniška kmetija vključena v integrirano pridelavo v Sloveniji. Tudi kletarjenje poteka na klasični način, s čim manj posegi v vino. Pridelujejo 14 različnih sort, s katerimi dosegajo večinoma vrhunska vina normalnih in posebnih trgatev. Kmetija je bila tudi med prvimi, ki so sodelovale na ocenjevanjih vin v Sloveniji in v tujini. V tem obdobju so dosegli več šampionov, prvakov sort, veliko zlatih in srebrnih medalj. Vina tudi izvažajo, kot darila pa potujejo po celem svetu, pod svojo, že zelo znano zaščiteno blagovno znamko Turčan.

Gozdarstvo

Z gozdom zaraščenih površin je v občini Markovci okrog 300 ha. Gozd ne predstavlja pomembne surovinske osnove. To so predvsem gozdovi na obeh straneh reke Drave, na manj kvalitetnih zemljiščih. V teh gozdovih so ljudje včasih kosili travo in jo krmili živini. Predvsem pa so iz gozda pridobili steljo za govejo živino, drevje, ki so ga podrli, pa so nekaj porabili za deske, ki so jih rabili za gradnjo domov in gospodarskih poslopij, slabše dele, vejevje in ostalo, pa so porabili za kurjenje v štedilnikih in krušnih pečeh.

Gozdovi ob reki Dravi močno propadajo vse od časov, ko Drava več ne poplavlja teh površin. Gozd, ki leži med naselji Nova vas, Bukovci in Borovci, Prvenci, Strelci je mešani in je kmetijam, ko so bile v hudih finančnih težavah, le-te pomagal prebroditi, saj so kmetje v teh gozdovih sekali le, če so denar ali les res nujno potrebovali. Ko so na kmetijah kurili še z drvmi, so bili gozdovi redno očiščeni, sedaj pa vedno bolj zaraščajo in propadajo. Izkoriščanje gozdov se je spet povečalo v zadnjih letih z izkoriščanjem lesne biomase kot alternativnim virom energije, zaradi vse višjih cen drugih energentov, predvsem tekočih goriv. Velja pa poudariti, da količinsko lahko posekamo toliko lesa, kolikor je letni prirastek.

Zaključek

Kmetijstvo v občini Markovci ima velike razvojne možnosti. Za hitrejši razvoj bo potrebno urediti kar nekaj stvari. Naše kmetije so zelo majhne, površine pa močno razdrobljene, vse to močno vpliva na ekonomiko proizvodnje. Za hitrejši razvoj kmetijstva v občini bi bilo potrebno razmisliti o komasacijah.

Kjer je mogoče in smiselno, morda vsaj v zelenjadarstvu, bi kazalo zgraditi namakalne sisteme z majhno porabo vode. V poljedelstvu se morajo kmetje sprijazniti z nujnostjo analize tal in gnojenja kultur na osnovi analize tal. Več poudarka moramo posvetiti kolobarjenju na obdelovalnih površinah, izogibati se moramo monokulturi koruze. Slovenski okoljski program predvideva finančne vzpodbude za ohranjanje kolobarja in za ozelenitev njivskih površin.

Glede na majhnost kmetij v naši občini in na velike donose na površino, bi morali vzpodbuditi razvoj zelenjadarstva in mu dati pomembno vlogo v kmetijstvu naše občine, kot jo je že imelo v prejšnjih časih, seveda pa jo moramo intenzivirati in jo opremiti s primerno mehanizacijo, saj je delovne sile na naših kmetijah vedno manj. Na zelenjadarskih kmetijah moramo vzpodbuditi pridelavo v rastlinjakih ali nizkih tunelih in jih opremiti z namakalnimi sistemi. Povečati bi morali površine za integrirano pridelavo zelenjave.

Mogoče bi bilo potrebno razmisliti o zaokroženih območjih, ki bodo namenjena integrirani pridelavi. Razvijati in posodabljati bi bilo treba kmetije, ki se ukvarjajo z živinorejo, predvsem prašičerejo, govedorejo in perutninarstvom. Krmni obrok v govedoreji in prašičereji naj temelji na doma pridelani krmi, na podlagi analize lastne krme naj bo sestavljen krmni obrok ali krmna mešanica. Zagotoviti je potrebno ustrezne površine za organska gnojila, predvsem za gnojevko. Kmetom je potrebno predstaviti in jih vzpodbuditi za predelavo mesa kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Nadaljevati moramo z integrirano pridelavo in povečati površine za integrirano pridelavo, torej kmetovati združeni z naravo. Pri varstvu rastlin moramo upoštevati preventivne ukrepe, kot so primerna medvrstna in vrstna razdalja, primerno zračenje v zavarovanih prostorih (rastlinjakih), ne uničevati naravnih sovražnikov škodljivcev, poskrbeti je treba za vzdrževane in vsaki dve leti testirane stroje za varstvo rastlin, pravilno skladiščiti fitofarmacevtska sredstva (FFS) in gnojila in natančno voditi zapiske o njihovi uporabi (FFS). Velja tudi poudariti, da k smernicam kmetijske pridelave štejemo tudi skrb za čisto embalažo za kmetijske pridelke, skrb za zdravje živali in skrb za splošno urejenost kmetijskega gospodarstva. Da bomo vse pridelke in izdelke lahko prodali, bomo morali poiskati tudi prodajne poti in tržne niše, kam bomo vse pridelano lahko prodali. Izdelati moramo skupno blagovno znamko za vse pridelke in izdelke v občini. Prav priprava izdelkov za trg je najšibkejši člen pri nas. Organizirati trg, pomeni delati skupaj za naš uspeh, ne pa delati na ramenih drugega in uspeti. Izkoristiti bi morali prodajo zelenjave in proizvodov predelave na tržnicah tudi v sosednjih večjih mestih, saj bo imela sčasoma ta prodaja vse večji pomen, potrošniki pa vse bolj cenijo domačo, svežo zelenjavo. Naslednja možnost je tudi prodaja z dvorišča. Vedno bolj bomo morali skrbeti ne samo na zunanjo, ampak tudi na notranjo kakovost proizvodov. Glede na spremembe podnebja, ki jih v zadnjih letih vsi močno občutimo, se bo tem spremembam moralo prilagoditi tudi kmetovanje. Potrebna bo sprememba proizvodne usmeritve na kmetijah in tehnologija pridelave, sprememba kolobarja, izboljšanje stanja tal s povečevanjem humusa v tleh, gradnja
varčnih in ekoloških namakalnih sistemov.

Glede na visoke cene kmetijske mehanizacije velja spet pomisliti na staro obliko izrabe kmetijske tehnike, na skupno lastnino in skupno uporabo nekaterih strojev, ali pa se vključiti v strojne krožke, torej v izrabo kmetijske mehanizacije v obliki medsosedske pomoči. Razvijati bi morali dopolnilne dejavnosti na kmetijah in obuditi domačo obrt. Vzporedno z vsem navedenim pa moramo veliko časa, energije in denarja nameniti za izobraževanje kmetov in izobraževanje mladine, naslednikov naših kmetij in tistih, ki bodo skrbeli, da bodo kmetijske površine res obdelane. Kmetovanje v Sloveniji postaja, z vsemi ukrepi in predpisi, vse bolj zahtevno. Če hoče kmetija uspeti in preživeti s svojo delovno silo, ne more delati brez znanja. Kmetje so danes menedžerji na svojih kmetijah. Kmet mora znati pridelati, predelati in tržiti, sposoben mora biti torej za vse. Od znanja in sposobnosti je odvisen razvoj in napredek kmetije, posledično pa razvoj kmetijstva v občini in v celotni Sloveniji.

Dušan Meznarič, univ. dipl. ing. kmetijstva

Viri in literatura

  • Bergant, Klemen, et. al: Spremembe podnebja in kmetijstvo v Sloveniji, Agencija Republike Slovenije za okolje, Ljubljana, 2004. DKN, Markovci, 2003.
  • Fizični obseg proizvodnje po letih – poročilo poslovanja, Kmetijska zadruga Ptuj, Ptuj, 2007.
  • Fizični obseg proizvodnje po letih, Perutninarska zadruga Ptuj , Ptuj, 2007.
  • Janžekovič, Konrad: Osebni razgovor, december 2007.
  • Popis kmetijstva, SURS, Ljubljana, 2000.
  • Prireja mleka v kontroliranih čredah, Kmečki glas, Ljubljana, 2007.
  • Rezultati kontrole mleka in mesa, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 2004.
  • Rezultati kontrole mleka in mesa, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 2005.
  • Rezultati kontrole mleka in mesa, Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana, 2006.
  • Rejci v kontroli prireje mleka – občina Markovci, KGZS, Zavod Ptuj, Ptuj, 2007.
  • Seznam naprav za varstvo rastlin po občinah, Fitosanitarna uprava Republike Slovenije, Ljubljana, 2007.
  • Slavnik, R: Krajevni leksikon Slovenije, Podravje in Pomurje, DZS, Ljubljana, 1980.
  • Statistični urad Republike Slovenije, spletna stran http:/www.stat.si.
  • Šeruga, Igor: Geografski oris Ptujske občine, diplomska naloga, Ptuj, 1990.
VIR: Iz korantove dežele: Občina Markovci - o naših krajih in ljudeh (2008), za splet priredil (AM)
Zadnjič posodobljeno Sobota, 20. februar 2010 14:19
 
} catch(err) {}