Glava

Geografsko okolje PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:32

Uvod

Občina Markovci leži v osrednjem delu Ptujskega polja, zato se v njenem demografskem, gospodarskem in funkcijskem razvoju kažejo skupne značilnosti širšega območja. Dosedanji in tudi prihodnji razvoj občine in njenih naselij lahko pravilno interpretiramo le na podlagi celostne analize sprememb v regiji, saj se naselja na Ptujskem polju soočajo s podobnimi razvojnimi problemi ne glede na trenutno ali preteklo upravno delitev. Njihov razvoj in razvoj celotnega območja prvenstveno določajo naravni pogoji, sooblikujejo pa ga mnogi lokalni dejavniki ter gospodarske in socialne razmere v regiji ali državi. Socio-ekonomska analiza naselij občine Markovci, ki je pred nami, odpira nekatera vprašanja o bodočem razvoju podeželja, ki se v zadnjem obdobju pod vplivom urbanizacije intenzivno spreminja.

Prispevek govori o najnovejših spremembah v občini Markovci na socialnem, ekonomskem in okoljskem področju ter poskuša prikazati vzroke in posledice preoblikovanja naselij. Raziskava temelji na celostnem vrednotenju podeželskih naselij in je poskus oblikovanja modela za oceno razvoja manjših podeželskih območij.
Na začetku devetdesetih let preteklega stoletja se tudi v Sloveniji, na podlagi pozitivnih izkušenj v nekaterih zahodnoevropskih državah, pričenja uveljavljati celostno načrtovanje regionalnega razvoja podeželja. Cilj tovrstnih pristopov je poiskati ustrezne odgovore na izzive prihodnjega razvoja podeželja. Ob tem so v ospredju vprašanja ustreznih raziskovalnih pristopov oziroma modelov, ki bodo zagotavljali objektivno vrednotenje podeželskih območij ter nosilcem razvoja pomagali pri odločitvah na lokalni ravni ali pri snovanju regionalne oziroma nacionalne razvojne politike. Odločilnega pomena je nabor ustreznih kazalcev, s katerimi lahko objektivno prikažemo lokalne spremembe ter razvojne probleme. Sodobni pristopi razvoja podeželja uveljavljajo model endogenega razvoja, ki v ospredje postavlja človeka in naravne potenciale v povezavi s širšim območjem. Zaradi tega smo najnovejši demografski, ekonomski in prostorski razvoj občine Markovci oziroma njenih naselij preučili na podlagi naslednjih kazalcev: gibanje števila prebivalcev, izobrazbena, starostna in dejavnostna sestava prebivalcev, zemljiškoposestna sestava kmetij, gospodarska usmerjenost kmetij, zaposlitvene možnosti na podeželju, prostorski razvoj naselij ter naravne in družbene vrednote obravnavanega prostora. Ker obravnavamo manjše podeželsko območje tudi na ravni naselij, smo nabor ustreznih kazalcev delno prilagodili dostopnim statističnim in drugim virom.

Geografsko okolje kot dejavnik socialnega in gospodarskega razvoja

Dravska ravan, obsežna prodna ravnica med Mariborom in Ormožem, ki leži ob spodnjem toku reke Drave v Sloveniji in je del nizkega panonskega Podravja, je kljub reliefni enoličnosti, s svojevrstno vegetacijo, hidrografskimi in pedološkimi posebnostmi nadvse raznolika in razgibana pokrajina. Ravnina se zaradi različne debeline prodnih nanosov, razvejanosti hidrografskega omrežja ter s tem povezane kakovosti prsti in raznovrstnosti vegetacije, spreminja na kratke razdalje.
 
Pokrajinska raznolikost je značilna tudi za občino Markovci. Kaže se v obsežnih njivskih površinah, v manjših rastiščih sekundarnih hrastovih in bukovih gozdov, ki se razprostirajo na plitvih prsteh osrednjega dela občine ter v dokaj ozki holocenski naplavini ob Dravi, ki so jo po izgradnji HE Formin v večini preorali in spremenili v polja.

V geomorfološkem pogledu delimo občino Markovci na dve pokrajinski enoti. V severnem in osrednjem delu občine se razprostira pleistocenska prodna nasipina, ki jo sestavljajo nekarbonatne kamenine, pretežno prodniki kremena, amfibolta, tonalita, gnajsa in redko apnenca (Stepančič, 1986, 12).
 
Debelina prodnega nasipa je različna. V osrednjem delu Ptujskega polja je nekoliko debelejša, vendar ne presega 20metrov v Markovcih na               prehodu v aluvialni svet pa je debelina proda le okrog 8 metrov (Bračič, 1975, 19). Obsežna prodna terasa preide na južnem robu polja v nekaj metrov nižjo holocensko nasipino ob Dravi. Ježa terase, ki je v Zabovcih in Markovcih visoka okrog pet metrov, na njenem robu pa se nahaja večina bivališč obeh naselij, se nad Novo vasjo razcepi v več, v prodnem nanosu, komaj opaznih pregibov, ki so jih ljudje z obdelavo dodatno znižali.

Drugo naravno enoto predstavlja dober kilometer široka holocenska naplavina ob Dravi. Do izgradnje HE Formin je bila prepredena z mokrotnimi travniki, obrečnimi logi in rečnimi kanali ter pogosto poplavljena, danes pa je v večjem delu spremenjena v njive. Območje je izpostavljeno intenzivni poselitvi in drugim oblikam nekmetijske rabe.

Bistvena reliefna posebnost navidez ravnega Ptujskega polja je rahla nagnjenost nasipine proti jugovzhodu oziroma v smeri struge reke Drave. Na območju občine Markovci se nadmorska višina zniža za dobrih deset metrov, od 223 m v Zabovcih na 211 m, kolikor znaša nadmorska višina v Stojncih.

Na obsežni prodni terasi padavinske vode poniknejo v tla, zato na površju ni tekočih voda. Ptujsko polje je v primerjavi z Dravskim manj bogato s podtalnico, saj je debelina vodonosnih plasti le med 5 in 12 m (Brečko, 1996, 69). Na celotnem Ptujskem polju je globina podtalnice razmeroma plitva in ne preseže 10 m pod površjem. V osrednjem delu polja, v Sobetincih znaša 7,6 do 7,8 m, najplitvejša je v okolici Markovec in Nove vasi, kjer znaša manj kot 5 m. Zaradi intenzivne kmetijske rabe, goste poseljenosti, številnih onesnaževalcev ter nizke samočistilne sposobnosti je podtalnica prekomerno obremenjena z visokimi koncentracijami nitratov in pesticidov.
Tako kot na Dravskem je tudi na Ptujskem polju vodna mreža zgoščena na peščeno-prodnih nanosih na njegovem obrobju. Drava, ki Ptujsko polje prečka v smeri severozahod – jugovzhod in se ob stiku s Halozami preusmeri proti severovzhodu, je na južnem robu Ptujskega polja izoblikovala obsežno poplavno ravnico, ki skupaj s poplavnimi logi na njenem desnem bregu, v Šturmovcih, predstavlja eno najlepših naravnih okolij v SV Sloveniji.

Drava ima v Sloveniji omiljen snežni vodni režim, kar pomeni, da je najvišji vodni pretok maja ali junija, ko se v Alpah topi sneg, drugi višek vode pa je oktobra ali novembra in je povezan z jesenskim deževjem. Zaradi ugodnih vodnih razmer je na Dravi kar osem hidroelektrarn, od tega dve pretočni na njenem ravninskem delu. Ob gradnji hidroelektrarne Formin je na Dravi med Ptujem in Markovci nastalo 5 km dolgo in 420 ha veliko jezero, ki je največja umetna zajezitvena vodna površina v Sloveniji, prodno ravnico med Markovci in Forminom pa preko najboljših kmetijskih zemljišč prečka 8 km dolg dovodni kanal. Jezero in dovodni kanal sta povsem preoblikovala pokrajinsko podobo Ptujskega polja ter povzročila vrsto okoljskih problemov. Žal doslej ni bila vidneje uresničena načrtovana dodatna gospodarska raba velikega vodnega zajetja za turistične in rekreacijske namene ter namakanje kmetijskih površin.

Poleg klime in reliefa je kmetijska pridelava najbolj odvisna od kakovosti prsti. Na nastanek, razvoj in lastnosti prsti na Ptujskem polju vplivajo številni dejavniki, med katerimi so klima, relief in matična podlaga zagotovo najpomembnejši. Na prodni terasi oziroma v severnem in osrednjem delu občine Markovci prevladujejo distrična rjava tla, mestoma tudi distrični ranker. Slednji je v primerjavi z distrično rjavo prstjo plitvejši, njegova debelina je med 10 in 30 cm, zaradi česar ga na območju med Borovci in Strelci ter med Prvenci in Sobetinci prerašča sekundarni mešani gozd. Oba tipa prsti sta primerna za njivsko rabo, vendar ju je potrebno zaradi kislosti redno apniti. Njuna prednost je zračnost, slabost pa majhna sposobnost zadrževanja vlage, zato sta bolj izpostavljena škodljivim posledicam vse pogostejših poletnih suš. Peščeno - prodne nanose ob Dravi prekrivajo srednje globoke in globoke obrečne prsti. Tla so rahla in zračna, prepustna za vodo in nimajo sposobnosti zadrževanja hranil. Po izgradnji hidroelektrarne so jih v večini spremenili v njive, na katerih pretežno sejejo koruzo in žita.

Dravska ravan sodi med najbolj sončne pokrajine v Sloveniji (Slovenija, 1998, 595), kar ugodno vpliva na obseg in raznovrstnost kmetijske pridelave ter na kakovost življenja. Podnebje Ptujskega polja je zmerno celinsko, za katero so značilne visoke poletne temperature in, v primerjavi z ostalimi območji Slovenije, nižje količine padavin. Dolgoletno poprečje padavin je 950 mm. Največ padavin je poleti in jeseni, najmanj pa pozimi. Povprečna letna temperatura znaša 9,8oC, v dobi vegetacije 15,5oC, v treh poletnih mesecih pa celo 19,2oC (Bračič, 1975, 24). Zime so hladne in manj namočene. V hladni polovici leta se običajno pojavi megla, njena pojavnost pa se je po mnenju nekaterih raziskovalcev nekoliko povečala po izgradnji akumulacijskega jezera. Kmetijstvu povzročajo škodo spomladanske pozebe, poletne nevihte s točo in vse pogostejše poletne suše. Ekstremne vremenske razmere opozarjajo na neugodne posledice spreminjanja podnebja, vendar so navedeni pojavi običajno lokalno pogojeni in so predvsem posledica človekovih neustreznih posegov v naravno ravnovesje.

Za pravilno razumevanje najnovejših gospodarskih in družbenih sprememb na Ptujskem polju in s tem v občini Markovci je danes bolj kot kadarkoli pomembno poznati naravne dejavnike, ki ne določajo zgolj splošnih pogojev za človekovo bivanje in delo, temveč ob ustrezni rabi zagotavljajo dolgoročno stabilen in trajnostni razvoj podeželskih območij. Celostno gospodarjenje z naravnimi dejavniki oziroma trajnostno upravljanje z geografskim prostorom je tem bolj pomembno zato, ker so za obravnavano območje značilne različne oblike rabe. Govorimo o intenzivni kmetijski pridelavi ter o uveljavljanju nekmetijskih dejavnosti na podeželju, kot sta obrt in oskrba. Vse močnejši so pritiski za gradnjo cest in druge infrastrukture ter za širitev naselij. Gostota prebivalcev občine Markovci je namreč nad republiškim poprečjem, število prebivalcev pa v zadnjem obdobju narašča. Večplastna problematika postavlja pred uporabnike podeželja vprašanje, kako ohraniti ravnovesje med naravo in vse večjimi človekovimi potrebami.

Najnovejši demografski razvoj

Gospodarska uspešnost podeželskega prebivalstva se kaže tudi v tem, kako so ti sposobni uporabiti naravne in družbene prostorske vrednote za napredek podeželskih območij, upoštevaje načela trajnosti, vseobsežnosti in etičnosti razvoja. Zaradi tega so inovativnost, znanje in podjetnost prebivalcev najpomembnejši dejavniki razvoja podeželja.

Prebivalci so najbolj dinamična prostorska kategorija. Z raznovrstno dejavnostjo preoblikujejo geografsko okolje, hkrati pa so zaradi različnih lokalnih in globalnih vplivov sami najbolj izpostavljeni spreminjanju. Sodobni razvojni procesi na podeželju, kot sta urbanizacija in deagrarizacija, najbolj zaznamujejo prav prebivalstvo, kar povzroča trajne spremembe v socialni in gospodarski zgradbi podeželskih naselij in celotnega podeželja. Razvoj prebivalcev občine Markovci smo preučili na podlagi analize gibanja števila prebivalcev v zadnjih tridesetih letih ter spreminjanja starostne, izobrazbene in dejavnostne sestave po letu 1991. Rezultate analize smo primerjali z razvojem prebivalcev v nekaterih primerljivih občinah ter z demografskimi razmerami v regiji in v celotni državi, saj je občina Markovci sestavni del širšega demografskega kompleksa.

Gibanje števila prebivalcev in starostna sestava

V obdobju 1981–2006 se je število prebivalcev na območju občine Markovci povečalo za 6%, kar je primerljivo z republiškim poprečjem in je nad poprečjem Spodnjega Podravja. Nekatera območja regije je namreč v drugi polovici preteklega stoletja zajela močna depopulacija. Po letu 1991 je za občino Markovci in celotno Spodnje Podravje značilna stagnacija rasti števila prebivalcev. Razloge je mogoče iskati v razmeroma nizki rodnosti in zaradi staranja prebivalcev v vse višji umrljivosti. V obdobju 1999–2004 beležimo v občini Markovci negativni naravni prirastek (Medmrežje 1), čeprav se še v obdobju 1981–1990 območje današnje občine Markovci s 4,1‰ uvršča med območja z najvišjo stopnjo naravnega prirastka v regiji (Natek, 1996, 193).

V zadnjem obdobju je minimalna rast števila prebivalcev povezana s selitvenim prirastom, saj je širše ravninsko in prometno dostopno območje Ptujskega polja nadvse zanimivo za priseljevanje prebivalcev iz mest, z gričevnatih ali drugih predelov Spodnjega Podravja.

Občina Markovci ima med leti 1999 in 2004 pozitivno selitveno bilanco, ki je nad povprečjem regije, kar kaže na intenzivno preoblikovanje agrarne zgradbe podeželskih naselij ter na njihove prostorske pogoje in možnosti širitve.

Podrobna členitev podatkov o gibanju števila prebivalcev odkrije precejšnje razlike med posameznimi naselji. Govorimo o dveh skupinah naselij. V prvi skupini so naselja

Borovci, Bukovci, Prvenci, Stojnci in Strelci, v katerih jerast števila prebivalcev po letu 1981 višja od republiškega in regijskega poprečja.V drugi skupini naselij, v Markovcih, Novi vasi, Zabovcih in Sobetincih, se število prebivalcev ne spreminja oziroma se celo zmanjšuje. Slednja naselja, izjema so Sobetinci, ležijo na južnem robu prodne naplavine in imajo sklenjeno obliko poselitve. Njihov prostorski razvoj je v osemdesetih letih preteklega stoletja omejila izgradnja jezera in dovodnega kanala elektrarne Formin.Razmeroma visoka rast števila prebivalcev v naseljih Borovci, Bukovci, Prvenci, Stojnci in Strelci je rezultat preteklih demografskih gibanj, njihovega dosedanjega gospodarskega razvoja, prometne povezanosti z zaposlitvenimi središči, številnih lokalnih posebnosti in nedvomno tudi ugodnih prostorskih pogojev, ki omogočajo njihovo širitev.

Starostna sestava je eden tistih kazalcev, ki najboljnazorno prikazujejo tendence prihodnjega demografskega razvoja. V obdobju 1981–2006 je starostna sestava prebivalcev občine Markovci primerljiva z razmerami v regiji in v državi. Njihova skupna značilnost je nezadržno staranje prebivalcev. Zaskrbljuje podatek, da se je v občini Markovci v zadnjih petindvajsetih letih delež mladih v starostni skupini do 14 let znižal za skoraj 10 %. Iz podatkov za leto 2006 lahko ugotovimo dodatno poslabšanje starostne sestave prebivalcev občine Markovci v primerjavi s Spodnjim Podravjem in celotno Slovenijo. Povečuje se delež prebivalcev v starostni skupini nad 65 let, kar bo bistveno vplivalo na spreminjanje števila prebivalcev in na dolgoročni razvoj celotne občine.

Staranje prebivalcev oziroma visok starostni indeks je negativni kazalec socialno-ekonomskega preoblikovanja podeželskih območij pod vplivom urbanizacije. Primerjava podatkov o starostni sestavi prebivalcev občine Markovci za leto 2006 kaže manjše razlike med naselji. Delež prebivalcev v starostni skupini do 14 let se giblje od 11,3 % v Markovcih do 19,4 % v Strelcih. Za vsa naselja je značilen visok starostni indeks, ki napoveduje nadaljnje zniževanje rodnosti, kar lahko ob nižji selitveni bilanci dolgoročno pomeni bistveno zmanjševanje števila prebivalcev posameznih naselij in celotne občine.

Izobrazba zagotavlja razvoj

Med pozitivne učinke urbanizacije uvrščamo postopno izboljševanje izobrazbene ravni podeželskega prebivalstva. Po letu 1981 se je izobrazbena sestava prebivalcev občine Markovci nekoliko izboljšala. Zmanjšal se je delež prebivalcev brez izobrazbe in povečal delež prebivalcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, vendar je po podatkih za leto 2002 izobrazbena raven prebivalcev obravnavanega območja še vedno pod republiškim poprečjem in po nekaterih kazalcih celo pod poprečjem regije. Leta 2002 je bilo v občini Markovci le 5,4 % prebivalcev z višjo ali visoko izobrazbo, v Spodnjem Podravju 7, 9 %, državno poprečje pa je znašalo 12,9 %.

Razloge za počasnejše izboljševanje izobrazbene sestave prebivalcev občine Markovci je mogoče iskati v razmeroma pozni urbanizaciji Ptujskega polja, kjer se močnejše socialno-ekonomske spremembe uveljavijo šele konec osemdesetih let preteklega stoletja. V obravnavanem območju se klasična agrarna zgradba postopno preoblikuje, kar se kaže tudi v visokem deležu mešanih gospodinjstev in v razdrobljeni zemljiško-posestni sestavi kmetij (Korošec, 2006, 28). Pričakovati je, da se bo na podlagi stabilnega razvoja nekmetijskih dejavnosti v naslednjih letih izboljšala izobrazbena raven prebivalcev.

 Dr. Vladimir Korošec, geograf

Literatura

  • Bračič, V. 1975: Ptujsko polje. Maribor, str. 19.
  • Brečko, V., Hočevar, M., Lampič, B., Natek, K., Plut, D., Smrekar, I., Šebenik, I., Špes,
  • M., Vovk, A. 1996: Ranljivost okolja. Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana, str. 69.
  • Drozg, V. 1995: Morfologija vaških naselij v Sloveniji. Geographica Slovenica 27. Ljubljana, str. 183.
  • Korošec, V. 2002: Razvojni problemi podeželskih naselij Spodnjega Podravja. Doktorska disertacija. Ljubljana, str. 28.
  • Korošec, V. 2005: Socio-ekonomski in funkcijski razvoj naselij na območju Cirkulan.
  • Svet Belanov. Cirkulane, str. 42.
  • Medmrežje 1: http://bsp1h.gov.si-Standardnetabele, 4. 11. 2007.
  • Medmrežje 2: http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati-naselja_prebivalstvo.asp, 10. 8. 2007.
  • Natek, M. 1996: Temeljne sestavine rasti števila prebivalcev v obdobju 1961 – 1995.
  • Spodnje Podravje s Prlekijo. Ljubljana, str. 193.
  • Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. 50 let organizirane hidrometeorološke službe na Slovenskem 1947 – 1997. MOP, Hidrometeorološki zavod RS. Ljubljana 1998, str. 7.
  • Slovenija – pokrajine in ljudje. 1998. Ljubljana, str. 595.
  • Stepančič, D. 1986: Osnovna pedološka karta SFRJ, Komentar k listu Ptuj. Ljubljana, str. 12.
VIR: Iz korantove dežele: Občina Markovci - o naših krajih in ljudeh (2008), za splet priredil (AM)

Zadnjič posodobljeno Sreda, 01. april 2009 00:24
 
} catch(err) {}