Glava

Osnovni podatki

Občina Markovci
Markovci 43
SI-2281 MARKOVCI

Telefon: +386 (2) 7888880
Fax: +386 (2) 7888881

E-pošta: tajnistvo@markovci.si

Davčna: 57234213
Matična: 1357492000

Več...

Katalog informacij javnega značaja

V želji po odpravi omenjenih pomanjkljivosti smo v sodelovanju z Inštitutom za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor uredili Katalog informacij javnega značaja Občine Markovci

Lex Locais

Ptujsko polje
Zgodovina
Iz župnijske kronike PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:30

Kronika Markovci»V starodavnih časih je deroča Drava svoje korito, še vse bolj in pogosteje kakor dandanes, spreminjala in mnogo rodovitnih njiv, travnikov in vrtov podkopala. Zlasti se je leta 1477 pri Zabovcih z vso silo obrnila na levo ter pretila podkopati in uničiti celo spodnje Ptujsko polje. V tej stiski so se prebivalci zaobljubili mogočnemu varuhu in priprošnjiku v nevarnosti na vodi, sv. Marku, evangelistu ter so njemu v čast v bližini starega Pabsteinskega gradu postavili visok kamnit steber s statvo sv. Marka na vrhu. In glej čudo! Dasi je Drava skoro do njega pridrla, obrnila se je ob njegovem vznožju mahoma proti desni in spremenivši svoj tok, s časom zapustila staro strugo. Nekdanjo dravino obrežje še dandanes opazuješ od Zabovec do Markovec, a tam zapaziš tudi velikanski ovinek, katerega so valovi napravili pred ondi stoječo statvo, pustivši okolico gradu nepoškodovano. Po tej statvi imenoval se je kraj v prihodnje Markovci in tako je ljudstvo zvalo za naprej tudi grad. Ko pa je bil grad leta 1493 od divjih Turkov razdejan, so prebivalci s pomočjo lastnika gradu, ormoškega graščaka Jakoba Sekelja postavili iz razvalin lično cerkvico v čast sv. Marku, katero je dne 24. oktobra 1519 z dovoljenjem solnograškega nadškofa, posvetil lavantinski škof Lenart Perverl. V njej so bili trije oltarji. Prvotno majhno cerkev so v 17. veku podaljšali ter jej ob straneh prizidali kapeli, da je vsa stavba dobila podobo križa.

Zadnjič posodobljeno Torek, 31. marec 2009 23:21
Več ...
 
Gospoščina Markovci PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:29

Razvoj gradov na Slovenskem

Samo na slovenskem Štajerskem je stalo v srednjem veku okoli 200 grajskih objektov. Ohranili so se le nekateri, pa še ti močno prezidani v poznejših časih. O mnogih danes pričata le ime in mogoče onfiguracija terena, ki daje slutiti pod rušo še ohranjene stare temelje.1
Na ozemlju današnje Slovenije v 10. in 11. stoletju še ni bilo pomembnih fevdalnih središč in škofijskih sedežev, zato je plemstvo, ki je takrat gospodovalo v naših krajih, vladalo z mogočnih gradov zunaj Slovenije. Vendar pa so posvetni in cerkveni fevdalci na svojih ozemljih pri nas že kmalu zgradili veliko manjših gradov, ki so jih upravljali, kot njihovi fevdniki, vazali in ministeriali, ki so pričeli graditi svoje gradove.
Prvotni gradovi so bili predvsem fevdalne utrdbe namenjene obrambi in ne stanovanjskemu udobju. Iz teh romanskih gradov so počasi nastajali veliki gradovi, ki so doživeli vrhunec v gotiki in kasneje v renesansi.2
V listinah iz 13. in 14. stoletja so omenjeni tudi številni dvori, preprostejša bivališča številčnega nižjega plemstva in sedeži manjših zemljiških posestev, ki so pozneje večinoma izginila, bodisi da so jih opustili, ali pa so se prelevila v kmečke dvore oziroma domačije. Nekateri od njih so bili pozneje prezidani v prave grajske stavbe, drugi pa so postali dobrodošel vir gradiva za zidavo bližnjih graščin, dvorcev ali drugih objektov.
V 16. stoletju so fevdalci pričeli opuščati neudobne gradove na višinah in si začeli zidati številne dvorce in graščine v nižinah, v mestih pa so si postavili razkošne palače. Vrhunec je ta grajska arhitektura doživela v baroku, ko so nastali številni biseri naše kulturne dediščine.
Marsikateri srednjeveški grad se je takrat pričel spreminjati v razvalino. Če ga že prej niso prizadeli številni požari in potresi, so jih fevdalci sami opustili. Več kot sto gradov je bilo razdejanih med kmečkimi upori, marsikateri grad je bil uničen v številnih fevdalnih vojnah, ki so divjale na naših tleh, ali pa so ga porušili Turki.3 Podobno usodo bi naj doživel tudi gradič, ki je po nekaterih virih stal v Markovcih.
Zadnjič posodobljeno Četrtek, 23. februar 2012 10:01
Več ...
 
Skozi čas PDF natisni
Torek, 31. marec 2009 13:26

Od prazgodovine do rimske osvojitve

PrazgodovinaNaselitvena zgodovina Ptujskega polja, na katerem ležijo tudi vasi današnje občine Markovci, sega v začetek 2. tis. pr. n. št.,1 v čas neolitika ali mlajše kamene dobe. Ljudstva, ki so se naseljevala v te kraje iz Vzhoda, so začela z uvajanjem poljedelstva spreminjati ta prostor v kulturno pokrajino. To dokazujejo najdbe kamnitega orodja in sekir, ki so bile po naključju odkrite pri raznih delih v Juršincih, Gabrniku, Strmcu pri Polenšaku, Vitomarcih, Hvaletincih, Vidmu pri Ptuju, Zamušanih, Gorišnici in tudi v Stojncih.2

Preluknjano kladivasto sekiro – motiko iz zelene kamenine je pri delu na njivi našla domačinka Gera Petrovič. Danes ta najstarejši najdeni eksponat z območja markovske občine hrani Pokrajinski muzej na Ptuju.3

Dogajanje postane spet zanimivo v 3. st. pr. n. št., ko so začeli vzdolž Drave in Mure v ta zapuščeni ali le redko poseljeni prostor vdirati Kelti, nosilci mlajše železne ali latenske dobe. Z boljšo tehniko kovanja, novimi okrasnimi predmeti, na lončarskem kolesu izdelano in dobro pečeno keramiko ter novci, so Kelti nedvomno veliko prispevali k razvoju trgovine na tem prostoru.4 Sledi njihovega bivanja so grobišča iz Formina, Skorbe, Pleterij, Brstja in Stojncev, kjer so leta 1937 pri kopanju gramoza odkrili skeletni grob s pridatki.5 Poleg teh so znane tudi najdbe posameznih keltskih novcev, med njimi tudi keltski zlatnik v Markovcih.6 Keltskega ali ilirsko-keltskega izvora so imena za Dravo, Ptuj in Formin.7

Prazgodovina

V 2. st. pr. n. š. se na našem prostoru že čutijo rimski vplivi, ki jih po ustanovitvi Aquileje8 začnejo širiti rimski trgovci. V času vladanja cesarja Avgusta so si Rimljani med leti 16-9 pr. n. št., predvsem zaradi strateških razlogov, pokrajino ob Donavi in s tem tudi naše kraje, vojaško podredili. Upravno je bilo slovensko ozemlje razdeljeno med provinci Norik in Panonijo, katere del je bilo tudi Ptujsko polje. Obe sta bili v kasnejšem obdobju večkrat reorganizirani. Notranjo strukturo provinc so opredeljevala mesta (civitates), ki so se deloma razvila iz starejših domačih naselij, deloma so bila na novo ustanovljena. Delila so se na kolonije z rimskim državljanskim pravom in municipije, z omejenimi državljanskimi pravicami.

Jedro dogajanja v naših krajih je bila Petoviona. Že v prvih letih rimske zasedbe se je na mestu, kjer je trgovska pot prečkala reko Dravo, razvila vojaška postojanka legije VIII. Avguste, ki je tod ostala vse do cesarja Klavdija, ko jo je zamenjala legija XIII. Gemina. Cesar Trajan jo je prestavil na Donavo, naselju ob Dravi pa podelil status mesta, ki se je po njem imenovalo COLONIA ULPIA TRAIANA POETOVIO. Mestu je pripadlo tudi obsežno zaledje (ager). Zaradi ugodne prometne lege se je naselbina razvila v pomembno trgovsko in upravno središče ter prometno stičišče. Prav gradnji cest so posvečali Rimljani veliko pozornosti. Na začetku so uporabljali že obstoječe ceste, med drugim tudi cesto, ki je vodila vzdolž dravske terase od Ptuja do Formina. Ker je imelo Ptujsko polje zaradi obilice proda za nasipavanje idealne pogoje za gradnjo cest, so verjetno Rimljani že zelo zgodaj speljali tudi svojo cesto iz Petovione. Ta je vodila čez Ptujsko polje v ravni črti, od Rogoznice do Formina.9 Pri Cunkovcih se je en krak odcepil proti Savarii (današnji Szombathely), drugi, južni krak pa proti Mursi (današnji Osijek). Ceste so bile označene z miljniki, ki so označevali razdalje med mesti. Služile so pretoku blaga in idej ter številnim vojakom, ki so jih tudi gradili. Ob njih so zrasla počivališča in postaje za menjavo konj ter poštne postaje.

Zadnjič posodobljeno Torek, 07. april 2009 08:22
Več ...
 


} catch(err) {}